Ulla Wolk & The Idria Lace

Ulla Wolk & The Idria Lace

Deževno nedeljsko popoldne konec februarja je bilo ravno pravšnje za fotografiranje z ogrlico Barok v domačem foto studiu fotografinje Urške Zupančič, ki deluje pod imenom Ulla Wolk. Izdelki pod okriljem znamke The Idria Lace so tako doživeli prvo profesionalno fotografiranje z modelom  (Žana Posavec). Nad rezultati smo vsi navdušeni, zgodbe pa še ni konec, saj se pripravlja nov skupni projekt v Idriji.

Ulla Wolk se zadnja dve leti profesionalno ukvarja se s t. i. boudoir, glamour in portretno fotografijo in retuširanjem. Z moževo podporo in pomočjo pri osvetlitvi ter v sodelovanju z vizažistko Leo Behek ponuja profesionalen celosten paket od priprave na fotografiranje do retuširanja izbranih fotografij in končnega izdelka v lični embalaži, ki ga lahko s ponosom pokaže strankam. V kratkem času se je v Sloveniji in tujini uveljavila s prepoznavnim stilom fotografije in visoko kakovostjo retuširanja. Fotografirala je pevko in model Katayo in letošnjo finalistko na Emi Raiven.

Kdaj in zakaj je nastala Ulla Wolk?

Ulla Wolk je nastala približno tri leta nazaj, ko sva z možem še živela v Belgiji in ko sem se po malem začela igrati z mislijo o fotografiji kot karieri. Pravzaprav sem začela z retuširanjem za tuje fotografe, potem pa me je potegnila lastna fotografija. Ko delaš v tujini potrebuješ ime, ki je enostavno in si ga ljudje lahko zapomnijo. Hotela sem mednarodno ime, ki ne bi bilo vezano na določeno državo. Ulla Wolk je moje dekliško ime Urška Oblak, prenešeno v tuj jezik (v tem primeru nizozemščino).

Za odločitev za samostojno podjetniško pot je potreben pogum, prav tako za boudoir fotografiranje. Smo Slovenke dovolj pogumne za oba koraka?

Dostikrat je odločitev za samostojno podjetniško pot pogojena z zavedanjem samega sebe in kaj hočeš doseči v svojem življenju. Pomeni ukvarjati se z nečim, kar čutiš, da ti je namenjeno in v takem primeru ni težko zbrati poguma. Mnogo Slovenk stopa na to pot in upam, da se bo trend nadaljeval.

Moja odločitev za samostojno podjetniško pot, še posebej v tako tekmovalni panogi kot je fotografija, je iskreno povedano malo “nor korak”. Odločitev je padla, ko sva se z možem vračala v Slovenijo in je bila idealna priložnost, da se začnem ukvarjati s tem, kar sem si resnično želela. V drugih razmerah in brez brezpogojne podpore mojega moža je vprašanje, če bi kdaj našla pogum, kjub temu, da so bile to že nekaj časa moje sanje.

Za boudoir fotografiranje pa je potreben čisto drugačen pogum. Premagati moraš sebe, svoje dvome in komplekse. Moje prepričanje je, da bi si to morala privoščiti vsaka ženska. Že samo dejanje jo bo naredilo močnejšo in bo dvignilo njeno samopodobo. V Sloveniji sem opazila, da veliko ljudi ne ve, kaj vse spada pod boudoir, zato ima sama beseda negativen prizvok. Mnoge ženske se ne zavedajo, da boudoir fotografiranje ni samo fotografiranje golega telesa. Boudoir je vsaka fotografija, ki je senzualna, tudi če je oseba popolnoma oblečena. Bistvo samega fotografiranja niso samo lepe, čutne fotografije, ampak samo doživetje, priprava in razmišljanje, ureditev make upa in pa fotografiranje. Vse skupaj je neskončno zabavno in moram reči, da so se vse stranke, s katerimi sem delala do sedaj, neznansko zabavale, ko je popustila prva trema. Tudi tukaj trend povpraševanja narašča, tako da mislim, da imajo tudi Slovenke vedno več poguma in samozavesti. Želim si edino, da bi tudi “starejše” Slovenke našle malo več poguma.

Kaj najraje fotografirate in kaj vas na fotografiji najbolj pritegne?

Najraje fotografiram ljudi, vendar ne samo njihovo zunanjo podobo ampak tudi delček njih samih, ki jim uide v času, ko delamo skupaj. V fotografijah iščem pomen, osebo, doživetje, čustvo, pa naj bo to doseženo s pozo, barvo ali modelom. Pritegne me posebnost, skladnost in občutek, ki ga začutim ob pogledu na fotografijo.

Kakšen je vaš načrt za prihodnost? Je Slovenija dovolj velika za Ullo Wolk?

Trenutno delam na celostni podobi in na razvoju znamke Ulla Wolk na raven, da bo dosegel stranke, tako posamezne osebe kot tudi podjetja, ki razumejo fotografijo tako kot jaz. Moja želja za prihodnost je dvigniti nivo fotografije na umetniško delo, na nivo stenske slike. Torej samo en, poseben portret stranke, kot umetniško delo. Trenutno še ne računam na to, da bi zapustila Slovenijo, vendar ne zavračam možnosti, da bom v prihodnosti ponovno odšla v tujino.

Aprila v Kranju pripravljate prvo samostojno razstavo fotografij z naslovom Dvojnost / Duality. Kakšno doživetje lahko pričakuje obiskovalec?

Da, aprila pripravljam svojo prvo samostojno prodajno razstavo v Hiši na koncu tunela. Sam projekt je moje osebno videnje človeške duše, ki se vedno deli na dva dela. Včasih premaga eden, včasih drugi, vendar pa odločitve niso nikoli izključno črno-bele, vedno so nekje vmes.

Razstava je tematska, predstavlja pa deset fotografij v dveh sklopih, ki sta si popolnoma nasprotna. To sem hotela doseči z načinom fotografiranja. Bel sklop je narejen z naravno svetlobo, je mehkejši, brez izrazitih senc in močnih izrazov. Model je nežen in občutek je pozitiven, medtem, ko je črni sklop veliko močnejši, narejen je z umetnimi lučmi, je poln senc in dramatičnosti. Tudi poze in izraznost modela poudarja tesnobo, obup in dvome. Je kot nek posnetek skozi življenje od položaja zarodka do razcveta pri beli oz. obupa pri črni temi. Poziranje je podobno, kar naj bi povezalo obe seriji. Slike tvorijo celoto, vendar so tudi posamezne fotografije dovolj močne same po sebi.

Seveda ste vsi lepo vabljeni na otvoritev razstave 7. aprila ob šesti uri v Hiši na koncu tunela v Kranju (Prešernova ulica 12a). Razstava bo odprta do 1. maja.

[slideshow_deploy id=’174′]

%d bloggers like this: